Seznanila se bova še bolj natanko, zakaj nikogar človek tako ne spozna, kakor tovariša v delu.“
se je poklonil molče in je šel. V grlu ga je dušilo, oči so mu bile zastrte in so videle komaj še pol lepote, ki se je razprostirala globoko pod njimi, na prostrani sončni ravni.