je trudoma vzdignil glavo, nastavil je roke v perišče in se je zasmejal kakor nekoč, tiho, sunkoma; nato je bil spet resen njegov bolni, zgodaj ostareli obraz. Deset let mu je bilo, njegovo telo pa je bilo drobno in slabotno, kakor telo petletnega otroka, in se je izgubilo pod odejo; čelo je bilo še bolj izbočeno; viselo je ogromno nad drobnim, splahnelim obrazom, nad globokimi, svetlimi očmi.
Položil je darila na odejo in ni pokusil ne, ne fig, ne bonbonov.