... Kaj ne bi mogel v luč nazaj?“ ... Trepetal je, zdelo se mu je, da se vzdiga vsa prostrana, svetla pokrajina više, k njemu, in da se vzdigajo holmi, samotni, vroči lazi proti nebu, k soncu samemu; in on sam se vzdiga s poljem, s holmi in lazi in vsa svetloba neba in zemlje je v njegovih očeh, v njegovem srcu ... Legel je doma na posteljo, obrnil se je v steno in je ječal.