se je odkril, poklonil se je z uslužnim smehljajem in se je napotil z urnimi, drobnimi koraki in nekoliko iztisnjenimi koleni - kakor hodijo po navadi malodušni in bojazljivi ljudje.
”Štrebar!“ je izpregovoril za njim prešerni učitelj tako glasno, da ga je slišal.
Ni se okrenil in je hitel dalje; obnošena, ohlapna suknja je frfotala okoli njega in veter se je igral z dolgimi škrici.