Otroci so se podili po vrtu in zdel se jim je prostran in neskončno lep.
O mraku sta stopila na vrt tudi in žena in sta sedla na klop pod jablano.
Prijel jo je za roko in mehko, sladko mu je bilo pri srcu; gledal je v davne čase, zdelo se mu je, da trkajo spet na duri in že jih je pozdravljal, napol še nezaupen, s solznimi očmi.