Ko je videl pred sabo tega težkega, neokretnega, kmetskega človeka v ogoljenisuknji in se je spomnil, kako ga je videl nekoč, ko je prekidaval gnoj, golorok, v visoko zavihanih hlačah in noge zavite v žakljevino, se mu je zdelo bolj smešno nego poniževalno, da stopa za njim kakor ministrant in da bo slišal morda iz njegovih ust modre, visokostne in karajoče besede.
”No, saj mi je pridigal celo župan ... ta kanalja!“ se je nasmehnil.