Po maši mu je pomignil župnik z glavo ter je stopal hitro pred njim v farovž.
”On mi pač ne bo ničesar očital ... on, ki je učil nekoč prepevati!“ je mislil spotoma. Ko je videl pred sabo tega težkega, neokretnega, kmetskega človeka v ogoljenisuknji in se je spomnil, kako ga je videl nekoč, ko je prekidaval gnoj, golorok, v visoko zavihanih hlačah in noge zavite v žakljevino, se mu je zdelo bolj smešno nego poniževalno, da stopa za njim kakor ministrant in da bo slišal morda iz njegovih ust modre, visokostne in karajoče besede.