Vozovi so ropotali, svetile so se bele, pisane obleke, iz soparnega vzduha se je prikazal ob poti obraz, širok nasmeh na njem; pred cerkvijo se je zibala pisana množica.
”Torej se je vendar opekel!“ je vzkliknil nekdo čisto blizu voza in zasmejali so se naglas.
Župnik je stopil pred oltar, opravil je ceremonijo zelo hitro, nato je pogledal osorno na obadva in je izpregovoril.