Nato nista govorila več; prižgala je luč in tudi njena lica so bila razpaljena.
Ko se je vračal iz krčme, se mu je zibalo pred očmi, žgalo ga je v licih in ustnicah in čelo mu je bilo potno. Zaslutil je - kakor da bi se bilo zasvetilo za trenutek iz temè - da so bile legle na njegovo srce že vse težke, umazane sence iz Blatnega dola; in izpreletelo ga je kakor strah.