nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Moj kabinet, poved v sobesedilu:
Okno je bilo nastežaj odprto in reka svetlobe je lila v izbo. Tuja roka je bila razvrstila pohištvo tako spretno, da je bil kabinet prostoren in prazen. Stal sem na pragu kakor tujec; stene so strmele name z brezizraznimi svetlimi očmi in so molčale; vse moje sanje in misli, moje trpljenje, koprnenje dolgih let, vse izbrisano, izmito, pometeno s prahom preko praga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani