nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Moj kabinet, poved v sobesedilu:
Nisem maral zelenja in ne šumeče vodé in tudi ne jasnega neba; bolj žive in spomladanske so bile moje misli nekoč, bolj je šumelo in kipelo moje koprnenje in više nego to nebo so se vzpenjale sanje mojega srca. Svoje misli sem hotel videti, napisane na temnordečih stenah, svoje življenje premeriti z umnim pogledom, spoznati najtišjo skrivnost trpljenja in radosti, kakor se je izvila iz mraka moje izbe, poslušati sladko melodijo, trepetajočo iz tišine.
Tako sem se povrnil in v tistem hipu, ko sem prestopil prag, sem se spoznal, začutil sem svojo moč in sem je bil vesel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani