nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Moj kabinet, poved v sobesedilu:
Pa vendar sem videl zeleno drevje in šumečo vodo, če sem pogledal skozi svetlo okno in skoro polovico jasnega neba je premeril pogled. Nisem maral zelenja in ne šumeče vodé in tudi ne jasnega neba; bolj žive in spomladanske so bile moje misli nekoč, bolj je šumelo in kipelo moje koprnenje in više nego to nebo so se vzpenjale sanje mojega srca. Svoje misli sem hotel videti, napisane na temnordečih stenah, svoje življenje premeriti z umnim pogledom, spoznati najtišjo skrivnost trpljenja in radosti, kakor se je izvila iz mraka moje izbe, poslušati sladko melodijo, trepetajočo iz tišine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani