nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Moj kabinet, poved v sobesedilu:
Ne maram ljudi‐selivcev; zdi se mi, da je plitko njih srce. Jaz, popotnik po poklicu, brez pokoja po usodi, bi bil omagal sredi pota, če bi ne imel majhnega, zame dovolj prostornega gnezda, ki je samo moje, ki ga ljubim in razumem samo jaz in ki me sprejme v toplo naročje, kadar sem truden in je žalostno moje srce. Popotnik, ki mu zori in vene življenje na cesti in kolovozu, si je bil izbral košato drevo in je legal v njegovo senco in ga je blagoslovil s svojo ljubeznijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani