nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Milan in Milena, poved v sobesedilu:
pa jo je videla v tistem kratkem hipu tako razločno, kakor da jo je poznala že od zdavnaj - ne poznala samo v lice, temveč vso, kakor je bila, njeno golo telo in njeno golo dušo in njeno golo življenje, neumno, nečedno, nizkotno, kakor v pocestnemblatu povaljano. Bila je usmiljenka; pričale so bele perotnice na glavi, neokusna bluza, ki je hinavsko tajila vse ženske oblike, široko, leseno krilo, ki se je sramovalo, da so noge pod njim. Obraz je bil zabuhel, rdeč, mozoljčast, oči so gledale prazno, brez duše in brez misli; in to debelo, brezoblično bitje, ki je živelo od začetka in bo živelo do konca neumno, neplodno, žalostno življenje, se je bilo obleklo za usmiljenko in je nosilo bele perotnice na glavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani