nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Milan in Milena, poved v sobesedilu:
- Zgodilo se je časih, da je ugledala berača kraj ceste in da mu je vrgla v klobuk par vinarjev; a tedaj ni občutila prav nič tiste radosti, ki ji je tako milo trepetala v srcu ob mislih na blagodarno grofico; ni ji bil ta dar pocestnemu beraču manj vreden in skoraj zoprn morda zato, ker je bil berač grd, neumit, ali celo pijan, temveč - temveč zato, ker berač nekako ni sodil v šolska berila in sploh ne med prazniške občutke. Nekoč je ugledala pred pekovo izložbo malega, razcapanega bosonožca; poleg njega je stalo dekletce, še drobnejše od njega, podobno majhni, v prahu povaljani culi, iz katere je gledal zgoraj pšeničen, spodaj pa dvoje črnih nog; oba sta strmela nepremično, s svetlimi očmí na žemlje, piškote in štruklje v izložbi. je spreletelo: ”Zdaj je tisti čas ... glej, božja roka me je vodila po tej poti, na ta žalostni kraj!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani