nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Milan in Milena, poved v sobesedilu:
Zdelo se mu je, da in buči iz daljave, kakor burja iznad črnih gozdov; in zdelo se mu je, da diši opojno in omamljivo, kakor iz vrta od rož in resed, od tuberoz in lilij; in zdelo se mu je, da je vse kakor podoba na steni, tista bleda, ozkolična, v davnine zamišljena, tista podoba, ki gleda z globokimi, zamaknjenimi očmi v neskončnost; in tudi se mu je zdelo, da vse to nič drugega ni, nego strahotne ponočne sence; in oče, temni čarovnik, in tista samotna, lepa, ženska, ki se izprehaja po vrtu.
Zadaj, onkraj zida, je vse drugo življenje. Ni podnevnih solz, ni ponočnega vzdihovanja, ne hrepenenja, ki gre, gre, gre in ne vé kam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani