nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Milan in Milena, poved v sobesedilu:
In delo ji je dobro, da se je tako strahoma oziral nanjo to dolgi fant, ki je imel v svojem srcu same lunine žarke in sladkogolke pesmi. Sedel je poleg nje trdo in resnobno, po šolsko; roke na kolenih, život lesen, glavo narahlo sklonjeno. Obšlo jo je sočutje, sočutje odrasle ženske z izgubljenim otrokom, ki v tuji družbi ne vé, kam bi pogledal, do koga bi se obrnil in komu bi povedal, da je lačen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani