nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Milan in Milena, poved v sobesedilu:
Videla je pred seboj ves čas obraz tistega človeka, ki je bil ”nekoliko rejen, nekoliko len in zeló neumen“ in ki je bil ustvarjen za ženina. Branila se je z vsem svojim čistim srcem, z vso pošteno mislijo, z obema belima rokama; ubraniti se ni mogla.
Videla je v skelečih svojih mislih ves drug obraz; bil je čeznaturno lep, poln silnega moštva, ranjen, s trnjevo krono venčan; ustna, molčeča, v grenkobi stisnjena, se niso znala nasmehniti in vendar so pozdravljala, ljubeznivo vabila; jasne, čiste, brezdanje oči so gledale nanjo neprestano, kamorkoli se je ozrla, niso je izpustile; bile so polne usmiljenja in vendar brez usmiljenja ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani