nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Milan in Milena, poved v sobesedilu:
Samoten dom; strma streha večja od hiše same, okna majhna, napol slepa, kakor mežikajoče oči; počasen, čmerikav hlapec krog hleva in kolne; na vrtu cvetó bele jablane ... Vrt se razširi, razširi se hiša, tisočero je teh počasnih, čemernih hlapcev; in pred njim, pred človekom utrujenim, počitka in prijaznega pozdrava željnim, se prikaže vsa domovina, kraljica v svojem sijaju, lepa brez primere, dobrotna brez mej, kakor je še nikoli ni poznal. Pogleda mu v oči iz teh sončnozlatih njiv, iz teh temnosinjih gozdov: ”Kod si hodil, otrok, da te ni bilo k meni?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani