nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Mimi, poved v sobesedilu:
je videla gradove in rože in zlato in preproge; ko je zaigrala uvertura, je padel poslednji pajčolan s teh čudovitih slik in vsa lepota sveta je plavala pred njo, vse bogastvo sveta se je lesketalo pred njenimi očmi. Od začetka ji je bilo vse to tuje in nedosežno; ali parfum je bil zmeromtežji in opojnejši, violine v orkestru so vztrepetavale in drgetale in stokale od pijane, neizmerne radosti. Njena noga se je zgenila in njene roke so se pričele razprostirati; počasi in omahujoče je stopala lepoti naproti, vsemu bleščečemu bogastvu in vsi radosti naproti ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani