nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Mimi, poved v sobesedilu:
Ko se je odpravljala zvečer od doma, so se ji roke tresle; ozrla se je k meni, nagnila je nekoliko glavo in dolg vzdih se je izvil izza polodprtih ustnic. Jaz nisem razumel, kaj se je godilo z njo; ali nenadoma mi je postalo težko pri srcu ... Zunaj je bil zrak poln toplega južnega vetra; sredi enakomernih, pustih ulic, med sivimi hišami, v prahu, ki se je dvigal ter padal na oči in na ustnice, je dihalo vendar nekaj mehkega in veselega - lahen dih od juga, od zelenih planjav in šumečih gozdov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani