Kako so prihajali v sobo tisti hrepeneči, melanholični, očitajoči glasovi! Zatiskala si je ušesa, ali nagibali so se bližje in nižje in šepetali o nekdanjem jasnem soncu in o lepih otroških dneh. Zdelo se ji je, da stopajo krog nje z lahkimi, nevidnimi koraki, da se dotikajo z mehkimi rokami njenih las.