nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Komaj se je doteknila njena roka njegove; tiho so se odprle duri, tiho so se zaprle ... Oblečen je planil poet na posteljo, z obrazom v blazino, široko je razprostrl roke nad glavo, zajokal je naglas; duri so bile zaprte, s Klanca pa je začela godrnjati v spanju in tudi fant na tleh se je vzdramil; vzdignil se je v postelji, vzkliknil je nerazumljivo besedo in je spet zaspal ... je legla in ni spala, dokler se ni zasvetilo jutro.
Njeno srce, ki ni poznalo obupa in strahú, je bilo samo žalostno, globoko potrto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani