nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
je okrenila glavo; tik pred njegovim je bil njen obraz; in ko je videl njene oči in njena lica, je vztrepetal in jo je prosil oproščenja v svojem srcu.
”Glej,, to je modrosti konec: Kaj se ti zdi hudó prijetno, da ravná ta s Klanca tako s teboj, kakor s samosrajčnikom? In še bolj prijetno, da pojdeš morda kdaj na slepo srečo in da pogineš tam kjé, čisto sam, in da pozabiš name in da jaz samo še molim zate, nesrečnika?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani