nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Ni se genila; sedela je za mizo z uprtimi komolci, lica v dlaneh. Ko je bila začula korake na cesti in v veži, ji je prešinilo srce nekaj čudnega, nerazumljivega; lahko bi bila radost, lahko bi bil strah; bila je pač tista nerazločna, sladka bolečina, ki jo začuti močen človek, kadar zadene križ na name.
Komaj je zasmrčala, so se tiho odprle duri, z lučjo v roki se je prikazal poet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani