nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Nebo je bilo svetlo, na močvirje pa so legate sence, že tihe in tenke, komaj razločne.
je stopala z urnimi koraki; ni je bilo strah, toda slutila je, da se noči, videla je neprijazno samoto in rajša bi bila doma. Uro hoda je bilo, če se je človek ogibal luž in mlak in če je premišljeval, predno je stopil na vegasto brv.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani