nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Izba je bila zelo tesna, par korakov dolga in dober korak široka; bila je pač izba, kakor jih zaloti človek nenadoma v starih poslopjih; še gospodar vé komaj zanjo in nihče ne more povedati, čemu je potrebna in komu služi; ponavadi spravljajo vanjo nepotrebno ropotijo in navlako, neporabne knjige, zamazane podobe s poškodovanimi okvirji, cunje, razbite steklenice in polomljeno pohištvo.
Zdaj je bila v izbi postelja, miza in stol; stene so bile čisto prazne, še razpela ni bilo v kotu, ne najmanjše podobe nad posteljo, niti marijaceljske Matere božje.
Predno je legla, je zaprla okno; zaspani, zamegleli pogled je segel na travnik, v svobodno nočno polje; in bolj spominu, nego pogledu se je zdelo, da se sveti iz daljne teme znamenje s Kristusom, ki gre pod križem ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani