nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Prazna in samotna je bila cesta, nikjer se ni ustavil pogled, nikjer niso mogle počivati misli, nikogar ni bilo, ne hiše, ne človeka, še temne jagnedi ne, da bi se vzbudilo srce v veselju ali v bridkosti. Zato se je vzdramil spomin ... je odklenila tabernakelj; mislila je na mater, ki je umrla. To je bilo pred davnimi leti, ki so se tiho pomikala v senco, kakor se utaplja voz v meglo: oči strmé za njim, ko hiti preko ravni, napol že zastrt, utopljen; morda ga oči več ne vidijo, morda ga vidi samo še srce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani