nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Tako pa je visel od neba do zemlje siv, razmočen zastor; oči ga niso razmeknile, še misli komaj.
Prazna in samotna je bila cesta, nikjer se ni ustavil pogled, nikjer niso mogle počivati misli, nikogar ni bilo, ne hiše, ne človeka, še temne jagnedi ne, da bi se vzbudilo srce v veselju ali v bridkosti. Zato se je vzdramil spomin ... je odklenila tabernakelj; mislila je na mater, ki je umrla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani