nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
je stala pred molčečimi svati sloka in nežna, oblečena v ubožno kmetsko krilo, ki ji je segalo samo do gležnjev, in v svetlo tenko bluzo s kratkimi rokavi, ki jo je bila poslala. Njeni lasjé so bili zelo bujni, pšeničnosvetli, nad čelom razkuštrani v dolge blesteče, ki so segali do obrvi. Obraz je bil droban in ozek, nekaj plahegain vprašujočega je bilo na ustnicah; oči, velike, sivorjave, so gledale nemirno, še komaj vzdramljene.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani