nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Naslonil je komolca ob mizo, lica v dlaní.
”Zdaj sem, ljudjé, čisto sam ... otrok, ki sem ga ljubil, ki je bil opora moja, up mojih starih dni -- kje je zdaj?“
”Saj ste sami rekli, da ni vaša hči, da nima srca!“ se je zasmejal izza svojih sanj in se je ozrl na starca s porogljivim, skoro sovražnim pogledom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani