nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
glas je bil prijeten, nekoliko pretenak, kakor iztisnjen iz preozkega grla; pel je najbrž samo sebi na radost in večinoma zelo žalostne, dolgo zategnjene romarske pesmi, Marijine in adventne. Časih se je za trenotek vzdramil, ozrl se je ljubeznivo in nedolžno po omizju in se je nasmehnil: ”Oprostite, gospoda ... tako je pač!“ -- Z napolzatisnjenimi očmi in zabuhlim obrazom je slonel na zofi; zahropel je časih v Vrtnikovo melodijo, pobrundal, nato izpregovoril s težkim jezikom: ”Samo še pol ure ... samo še pol ure ... pol ure rabi krščanski človek!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani