nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
”Tako se ziblje breme na plečih in objokuje svojo usodo; siromak, ki vzdihuje pod njim, mu nazadnje celó verjame ter se čuti grešnika, namesto da bi vrgel culo na tla ter hodil pokonci!“
je zardel in ni odgovoril, ki se je smehljal samozadovoljno, oče pa je takoj stopil k njemu in vse gube v obrazu so se mu zibale od dobrodušnosti.
”Lepo ste povedali, gospod ... nisem razumel natanko, ampak lepo in modro ste povedali ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani