nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Stal je nekaj časa na pragu, kakor da od mraza zameglele in noči vajene oči niso mogle razločevati v dimu in luči. Nenadoma je planil v izbo, naravnost Konradu na prsa in ga je bìl z obema pestéma, molčé in zasopljen, v lice, v čelo, v senca; je stal pred njim s povešenima rokama -- kakorplane v človeka razljučen otrok z drobnimi pestmi in z zobmí, da obstrmí človek in se ne brani ... Vsi so gledali osupli, najprvi se je vzdramil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani