nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Ženska je bila dolga in zelo suha, njena lica so bila siva, kakor od umazanega platna in tako upala, da so štrlele visoko tenke kosti; zato je bilo toliko bolj čudno, da so se ustnice, kakor so bile žalostne, sladko smehljale in da so smehljajoč prosile zakrvavele, vse solzne oči.
”Kaj, mati?“ je vprašala.
”Ne moreva dalje!“ je odgovorila ženska smehljaje; smehljala se je, iz oči pa so tekle čisto drobne solze, kakor siloma izžete iz napol izsušene gobe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani