Sedel je kraj plota ves miren, košati rep je bil v krasnem položil na tla. Skozi široko špranjo, ki si jo je bil sam izkopal in izglodal, je strmel doli na vrt, na zelene loke pod njim, na daljne gozdove, ki so bili čudežno prežeti od jutranjih sončnih žarkov. Blizu in njegove kolibe so brskale kokoši po pesku.