Stisnil se je v kot; njegove oči so, čisto po mačje sijale iz teme. Ponoči me je vzdramil rezek, srdit, presekan glas: ”Kèf, kèf, kèf - kèf, kèf, kèf ...“ V prvem trenotku, še v poluzavesti se mi je zdelo, da laja žival prav tik moje postelje, da se je bila vzpela s prednjima nogama na odejo.