”Ne ... ne prosim te, ti usodna boginja moja, da obračaj samó name bleščečo luč svojih črnih oči ... ne! Ali prašam te, moj zlati, kaj sem ti storil, da mi odteguješ milost svojih olimpsko pogledov, da osrečuješ z njimi samó nevredne krote, kakor so: škilasti C, plešasti D, kruljavi E, gluhi F in grbasti G, s svojim na stran zavitim nosom?! Ah ti brezsrčna mladenka moja ...“