Kdor je bil takrat bedak, bil je cel, popoln bedak, brez vsakovrstnih mističnih postranskih pritiklin, katere se dandanes pri ljudéh te vrste po nepotrebnem silijo v ospredje ter zmotijo neizkušenega opazovalca, da vidi pred seboj časih vse kaj drugega, kakor celotno, pristno, nepokvarjeno naravo ... Vsakdo je nosil plakat s seboj, -- a ne na hrbtu, pod suknjo, -- nosil ga je na čelu, na nosu, v očéh, v svojih besedah, -- in pasanti so čitali v razločnih, debelih črkah: ”Bedak“ ... Vse človeštvo se je delilo v dve, tri kategorije, natanko označene, s krepkimi, jasnimi potezami omejene, -- brez neštevilnih niáns in stópenj, s katerimi je udaril Bog šele nas siromake ...