Zazdelo se mi je, da sem domá, da sedi za mizo, moj učenec, ter postavlja lesene vojake v vrsto. Njegova roka je zelo drobna, pa vendar je mezinec večji od celega vojaka s puško in bajonetom. Z dvema prstoma zgrabi modro pobarvanega možica za glavo ter ga potisne v vrsto; nato zakliče s tenkim glasom: ”Ha‐a‐tá!“ - in možici se res ne ganejo.