Slonela je globoko na razmočeni prt, roké so bile nad čelom sklenjene; izpod dlani pa je strmela naravnost na, z živimi, žalostnimi, hrepenečimi očmi. je vztrepetala desnica, ki je držala vitki lok; zapela je pesem tako vesela, kakor jo le koprnenje rodi.
”Iz globine najnižje hlepi oko najvišje nad zvezde!“ je rekel.