Prašni, zaspani in zlovoljni so bili poslednji svatje; njih obrazi so se mahoma postarali, oči sogledale temno in sovražno. Radost je ugasnila, kakor da je bila smrt pihnila vanjo - nobenega ni bilo več, le črne so planile do stropa ... je bilo strah, té bridkosti; zato se je nameril tja, odkoder je slišal pesem in veselo besedo.
Pod širokimi, svetlimi stopnicami je stala ženska, v črn plašč zavita; njen beli obraz se je okrenil do njega, njene temne oči so se ozrle nanj; v tistih očeh je bilo žalosti za tisočero src.