IV Ob topli jeseni, ob prelepem dnevu se je napotil v to staroslavno ljubljansko mesto, v to prestolico veselega pijančevanja ... V noben kelih ni točil Bog samega pelina; celo svojemu sinu Odrešeniku je postal na križev pot Cirenskega. Ni je noči tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeča luč, tolažba srcu; ni ga kraja tako pustega, da bi se med kamenjem ne skrivala zelena jasica.