Oprezno je stopal med hropečimi, smrčečimi snopi, ki so ležali vsekrižem po široki veži, kakor jih je bilo telebnilo. Ležali so tudi pred hišo, na prostranem dvorišču, in celó na cesti; se je zdelo, da vidi črne sence tudi na poljuin na loki. Zamolklo je hropela in smrčala v pijanih sanjah vsa dolina; zvezde so gledale nanjo, mežikale so in so se čudile.