Njegova pesem je šla, kakor gre veter po svobodni: jagnedi trepečejo ob cesarski cesti, žito in se priklanja do tal, tepke ob razoru sklepajo in razklepajo stokajoč svoje dolge temne veje in nazadnje, kakor vzdramljen in ranjen, zabuči v daljavi črni gozd ... Vsekrižem kakor snopje so padali pivci in plesavci. En sam je nazadnje še kolobaril med spečimi, smrčečimi svati, dokler ni telebnil nanje dolg in širok.