Treščila sta med svate in sta se viharno zasuknila, rdeča ruta je utonila v gneči; se je ozrl in je ni več videl.
Njegova pesem je šla, kakor gre veter po svobodni: jagnedi trepečejo ob cesarski cesti, žito in se priklanja do tal, tepke ob razoru sklepajo in razklepajo stokajoč svoje dolge temne veje in nazadnje, kakor vzdramljen in ranjen, zabuči v daljavi črni gozd ... Vsekrižem kakor snopje so padali pivci in plesavci.