nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako se je useknil Peter Mozolec/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
V zraku je dišalo po zgodnjem spomladnem cvetju, po belem gradiču, sanjajočem pod zelenim borovim gajem tam daleč v sončni deželi, po zlatih milijonih, tenkih cekinih, kakor trobentice in marjeticerazsutih po cesti in polju. Dišalo je po sladki pravljici, ki je bila živa in resnična, kakor je živa in resnična otroku, smehljaje dremajočemu v naročju matere - kraljične.
Gospod Mozolec je iztegnil desnico, upognil jo v dolgem, lepem, posegel zadaj v suknjo, potegnil iz nje robec ter si obrisal brke in usta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani