nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako se je useknil Peter Mozolec/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Na rdeči zofi je napol slonel, napol ležal mladenič, navidez podoben sestradanemu, brezdomnemu, naveličanemu študentu, senci, kakor jih je svoje dni veliko blodilo po naših krajih in kakor se časih še zdaj katera prikaže, postane za hip, se zavzeta ozre naokoli ter utone. Ozka lica so bila splahnela in prazna, tako da je štrlela čeljust presrepo iz obraza; suhe in razpokane ustnice so razodevale človeka, ki je lačen in ima gosto sapo; oči so bile kakor od kalnega stekla in niso gledale nikamor. Oblečen je bil poletensko, čeprav je bilo še zgodaj v marcu; ta obleka je bila obnošena, pomečkana in oprašena ter je pričala poleg ohlapno zavezane pentlje in kuštravih kodrov, da je prespal oblečen vso noč; najbrž mu je bila natakarica iz milosrčja privoščila, da je slonel na zofi do jutra ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani