Citrarica je ubirala strune; slišalo se je, kot da bi prihajali glasovi daleč od zunaj; plašni so bili in žalostni.
Prišlo je dvoje novih gostov: majhen, plešast, brkát človek, zelo dostojno oblečen; v obraz je bil nekoliko podoben Bergarici; očí so buljile surovo in smejal se je s posebno zoprnim glasom. Kdor ga je ugledal prvikrat, je bil prepričan: ta človek misli samó na grde in spolzke reči.