Po lazih se razlegajo pojoči glasovi in samotne ptice frfotajo nakvišku, bežé pred temi mrtvaškimi glasovi.
Prilezel mu je pot na čelo, lezel je po obrazu, krog ustnic; je hotel obrisati lica ob ovratnik, ali če bi se nagnil, bi se križ zamajal, bi morda padel; nabiralo se mu je na obrvih, kapalo mu je od brade ter curljalo za vrat. Začutil je mokroto na vsem telesu, kakor od vročega železa je ležala na njem ministrantska halja iz težkega sukna.